Ekskurzija učencev OŠ Savsko naselje v Park vojaške zgodovine Pivka

Markus, 9. A

Mislim, da je take zgodovinske spomine treba ohraniti. Kultura je zelo pomembna in tudi mi mlajši, ki tega nismo doživeli se moramo zavedati, kako je naša Slovenija postala samostojna in mislim, da so nam to v muzeju uspeli zelo lepo prikazati. To je zgodovina Slovenije in tako se je vse začelo, po mojem mnenju bi morali vsi vedeti, kako je Slovenija nastala in to moramo ohranjati ter prenašati iz roda v rod. Iz vidika ohranjanja tehniške vojaške zgodovine, je prav da si pogledamo tanke in orožja, ki so jih takrat uporabljali v vojni za našo osamosvojitev. Zelo zelo pomembno je da se o zgodovini učimo in, da vemo kaj se je takrat dogajalo. Mene je najbolj pritegnil 20 minutni film, ki smo si ga ogledali na začetku. Tisto me je spodbudilo k razmišljanju s tem, ko sem videl ljudi, kako so bili ujeti sicer v zelo kratki vendar vseeno vojni. Razmišljal sem, da jim ni bilo prav nič lahko. Vojna je zadnja stvar, ki bi si jo ljudje želeli. Ljudem takrat je bilo zelo težko. Nekateri so izgubili domove, nekateri bližnje, kar je vedno zelo težko. Pomen spoznavanja preteklosti je zelo pomemben, vojna je težka stvar in jaz upam da jih bo vedno manj. Poleg tega me je pritegnila tudi podmornica, kjer smo izvedeli da so morali biti tiho in da tam ni bilo ravno udobno. To so lahko uporabljali le tisti, ki so usposobljeni za to. Pomen spoznavanja preteklosti je pomemben, ker tako vidimo, kaj se je takrat dogajalo in kako so se v vojni borili. Pravijo pa tudi, da se zgodovina ponavlja kar je bilo že dokazano in mogoče je tudi zato pomembno da se učimo o preteklosti.

Tim, 9. B

V muzeju me je najbolj pritegnilo, ko so nam svoje zgodbe pripovedovali veterani, ki so se borili za slovensko samostojnost leta 1991. Eden izmed njih nam je povedal kako se je pridružil slovenski vojski, star komaj 20 let. Bilo mu je v čast braniti svojo domovino Slovenijo. Razložil nam je grozote in posledice vojne, ki močno vplivajo na človeštvo. Njegova zgodba se me je dotaknila in razmišljal sem kako je vse to vplivalo na vojake in vse, ki so to doživeli. Vse to še vedno nosijo v sebi in podoživljajo trenutke, ko so se borili. Ne glede na vse posledice so ponosni, da so pripomogli, k osamosvojitvi in svobodi Slovenije.   

Erik, 9. A

Moje osebno mnenje o pomembnosti tega muzeja je, da je ta muzej za slovenski narod z vidika kulturne dediščine zelo pomemben. Saj je kot nekakšen spomenik, ki nam dokazuje, da se znamo tudi Slovenci, ki nismo tako agresiven narod, boriti za tisto, kar je naše in tisto kar hočemo, če se le vsi združimo. Hkrati pa tudi vse Slovence spominja, da smo si z 10 dnevno vojno svojo samostojnost in neodvisnost pogumno izborili sami. Tako je muzej tudi kot nekakšna zahvala in nagrada vsem slovenskim vojakom in njihovim družinam, ki so se takrat borili za Slovenijo in vse nas. Seveda pa je muzej tudi zelo pomemben po svojih zbirkah iz 1. in 2. svetovne vojne. Mene so osebno najbolj fascinirali tanki, saj jih imajo v muzeju res veliko. Njihova zunanja velikost in mogočnost pričata o njihovi pomembnosti za vojskovanja v prav vseh vojnah. Zanimivo mi je bilo gledati razvoj tankov skozi leta, pa tudi kako so se razlikovali med narodi, npr. razlike med ruskimi in ameriškimi tanki, trpežnost, velikost, oblika itd. V muzeju sem izvedel res veliko novega in se hkrati po svoje tudi zelo zabaval.

Marija, 9. A

Najbolj zanimivo pa mi je bilo poslušati o življenju in delu podmorničarjev. V podmornici, ki je bila dolga manj kot 20 metrov, je deset odraslih moških moralo preživeti skoraj en teden v popolni tišini, spati v sedečem položaju, jesti posebno hrano in dihati zrak, ki jim je še celo škodil. Najbolj me je pretresla vsebina filma, ki smo si ga ogledali čisto na začetku. To, da je vojna nekaj groznega sem vedela že prej, glede na to, da smo se ravno zaradi tega z družino preselili v Slovenijo, ampak ko jo vidiš od blizu, je popolnoma druga stvar. Na splošno pa so mi po ogledu muzeja ostali le dobri vtisi. Vsi zaposleni so bili do nas zelo prijazni, vodnik pa je imel zelo prijeten in zveneč glas. Najprej sem mislila, da me vojaška tematika ne bo čisto nič zanimala, ampak sem se zmotila.  Po ekskurziji sem vse to povedala tudi staršem in smo se zmenili, da bomo čez nekaj časa ponovno obiskali muzej, saj je bil eden izmed najbolj zanimivih, ki sem jih kadarkoli obiskala.

Mario, 9. B

Trenutek obiska, ki mi je največ dal za razmisliti je bil ta, ko smo pogledali dokumentarni film. Ta film me je vrnil nazaj v preteklost, čutil sem, kot da sem jaz v tem trenutku tam, in da se borim za vse kar si želim. Poznavanje preteklosti je pomembno, zaradi tega tudi imamo zgodovino kot predmet v šoli, tako da o temu ni kaj govorit, ampak poznavanje zgodovine je pomembno da vemo kako so živeli v tistih časih , kako je bilo ljudem v času vojne in tudi pred vojno. V enem delu filma mi je bilo zelo težko, ker smo videli nekega človeka, bil je Bosanec ali Srb, nisem siguren, on je samo povedal: »Imam tri otroke in si želim zadržati življenje.« V tem trenutku sem se spomnil svojega dedija, ki je bil v vojni  v Bosni in tudi on je imel tri otroke, mojega očeta in moji dve teti.

Maša, 9. A

Iz zbirke muzeja me je najbolj pritegnila podmornica, ker sem slišala veliko zanimivih in nenavadnih dejstev. Povedali so, da so v podmornici potovali štirje člani posadke in, da so ogromno časa preživeli delovno. Seveda so se pri delu in počitku izmenjavali, mi je bilo pa bizarno slišati, da je vsak počival oz. spal samo šest ur na dan. Zanimivo mi je bilo tudi, ker je predavatelj povedal, da je na neki točki oziroma valovni dolžini posadka drugega čolna lahko prisluškovala posadki iz podmornice na kar 5 kilometrov, zato so člani večina časa šepetali ali pa sploh niso govorili. Člani posadke niso imeli postelj za počitek, vendar so spali v sedečem položaju. To mi je res dalo misliti, kaj so bili pripravljeni pretrpeti za svoj narod.

Angelina, 9. A

Zelo mi je bilo všeč, da smo se po zgodbi vodnika lahko sami ogledali in se nekaterih eksponatov lahko dotaknili in jih držali v rokah, občutek je bil nepopisen! Izlet v ta park je pustil precej prijeten vtis. Po zaslugi tega potovanja sem imam željo spoznati vse o zgodovini in se čim več naučiti. Svet, v katerem živimo zdaj, ki nas obkroža, je bil ustvarjen iz preteklosti in je z njim tesno povezan. Da bi popravili današnje napake in preprečili prihodnje napake človeštva, morate samo pogledati v preteklost in vse bo postalo jasno!

Manca, 9. A

To, da je muzej v Pivki, se mi zdi pomembno, saj so prav od tam odpeljali prvi tanki jugoslovanske armade ter s tem napadli pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Prav se mi zdi tudi, da taki muzeji obstajajo, ker nas spomnijo na čas pred nami, kaj so takrat ljudje doživljali, da današnja trpljenja niso nič v primerjavi s tistim, kar je bilo med vojno. Do vojnih veteranov imam veliko spoštovanje, saj so poleg skrbi za preživetje morali tudi bivati v neudobnih mestih – v tanku, podmornici – kjer ni bilo veliko prostora in hkrati niso imeli normalne hrane. Najbolj me je navdušila maketa jugoslovanskega podzemnega sistema letal. Še nekaj časa sem razmišljala, koliko dela je bilo potrebnega, da so vse to zgradili v resničnem življenju, kako organizirani so bili in kako so sploh prišli na to idejo.

Daša, 9. A

Pomen pivškega muzeja je velik, saj lahko spoznamo pomen osamosvojitvene vojne, ki je pripeljala do tega, da lahko danes živimo v samostojni Republiki Sloveniji. Zdaj mi je veliko bolj jasno s čim so se ljudje v tistem času morali spopadati in spoznala, da na žalost v vsaki vojni ljudje umirajo. Razmišljala sem o tem, da si nihče ne želi vojn in kako pomemben je mir. Smilijo se mi ljudje, ki se povsem nedolžni znajdejo na vojnih območjih. Ob ogledu muzeja pa mi je bilo hecen podatek, da po so ameriška letala barvali v »nemška« letala,  kadar so jih potrebovali, da so potem snemali filme o 2. svetovni vojni. Muzej bom z veseljem še kdaj obiskala.

Anže, 9. A

Te zbirke se mi zdijo zelo pomembne, ker bila brez takih zbirk zgodovina Slovenije in na sploh Evrope pozabljena, pomembno je tudi da vidimo kakšne grozote so se dogajale čez  20. stol. In  tudi da vidimo kakšen vojaški napredek smo dosegli v teh osemdesetih letih. Obisk muzeja mi je bil všeč, verjetno bom šel še kdaj. Najbolj me je pritegnil ruski tank T34 ker je slučajno moj najljubši tank v videoigri, ki jo igram.

Gašper, 9. A

Iz vidika ohranjanja vojaške tehnične kulture se mi zdi da je zelo pomembno da se ohrani. Menim tudi, da  lahko del tehnike namenjene za bojevanje razvijemo v komponente, ki so uporabne v civilnem /mirnodobnem/ življenju.

Tibor, 9. A

Zbirke so zanimive, ker lahko vidimo, kako se je spreminjala in napredovala vojaška tehnologija. Z nacionalnega vidika pa je muzej pomemben zato, ker je Slovenija tu dobila edino stalno razstavo posvečeno osamosvojitvenemu dogajanju in vojni za obrambo slovenske samostojnosti leta 1991.

Uma,  9. A

Muzej me je zelo navdušil saj smo si  lahko v živo ogledali razne eksponate iz 1. in 2. svetovne vojne. Najbolj so me pritegnili tanki saj so bili grajeni po različnih metodah. Podatek, da je bila življenjska doba tankista kratka, saj so jih veliko na bojišča poslali še neizurjenih, mi je dal vedeti, da je bilo v vojnah žrtvovanih veliko življenj. Večina ljudi je pred vojno živela precej običajno življenje in v miru. Med vojno so lahko izgubili svoje domove ter najbližje. Če doživljaš vojno se zaveš, kaj pomeni biti svoboden in živeti v miru z ljubljenimi osebami.

Marko,  9. A

Mene v muzeju ni pritegnila ena zbirka kot celotna vendar pa me je navdušilo par eksponatov, to so bili na primer tank T-34, letalo Orel, podmornica P-913 in helikopter Gazela.

Tim, 9. B

Park vojaške zgodovine je eden večjih vojaško zgodovinskih muzejev v tem delu Evrope. Je slovenska kulturna dediščina in lep prikaz življenja vojakov med drugo svetovno vojno in po njej, tehnologije in taktike bojevanja in za Slovence zelo pomemben zaradi obravnave vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Muzej dokazuje, da je slovenska vojaška zgodovina zelo bogata.

Bor,  9. B

Najbolj me je pritegnila vojaška podmornica, saj je to tudi prva podmornica, ki sem jo lahko videl od blizu. Dolga je približno 20 metrov in težka približno 76 ton. Žal si nismo mogli ogledati notranjosti, vendar je bil to vseeno zelo zanimiv del ogleda. Kljub izredni velikosti od zunaj, je bilo v notranjosti zelo malo prostora. Težko si predstavljam, kako je lahko v njej delalo deset ljudi več dni zaprtih skupaj.

Nejla, 9. B

V muzeju sem si najbolj zapomnila majhen motor za dostavo. Zdi se zelo nezanimiv ampak me je pritegnil prav zaradi njegove velikosti in uporabnosti saj se z majhnim pride najbolj daleč. Zadaj je imel veliko torbo s pismi. Pri strani pa brzostrelko.  Vsa ta oprema na tako majhni napravi je bila v tistih časih neverjetna. Pisma se nam v teh časih ne zdijo tako pomembna ampak prej je bil to edini način prenašanja sporočil. Ko so bili ljudje v vojni niso smeli pisati kar so hoteli, niso smeli pisati kje so, kako jim gre, kaj se dogaja na bojnem polju… Lahko so samo napisali, da so živi in »vredu sem«, kar je zelo žalostno in čudno za nas danes, ko si lahko pošiljamo sporočilo v parih sekundah. To so bili res težki časi, v katerih si mi niti ne predstavljamo življenja, kot so ga živeli oni. Mislim, da glede na to, da so bila pisma takrat edini način prenašanja informacij, bi jim morali posvetiti malo več pozornosti. Saj s širjenjem informacij se širijo različni pogledi na svet, širi se znanje in vse ostalo. Cenimo to kar imamo. Širimo naše poglede na svet in znanje.

Kalina, 9. B

V vojaškem muzeju je bilo zanimivo in meni je bilo zelo všeč.  Naučila sem se veliko novih stvari in si jih tudi ogledala. Zdaj si lahko bolj predstavljam, kako je bilo v tistih časih in kakšne so bile razmere. Ker je tudi moj oče vojak, mi je veliko stvari že razložil ampak vseeno je bilo zelo zanimivo.