Ekskurzija v Goriška Brda 2019

V soboto 21.09.2109 smo se veterani OZVVS Ljubljana odpravili na ekskurzijo v Goriška Brda, katero je vodil predsednik OZVVS Goriška Brda Mitja Močnik.

Muzejska zbirka Mitje Močnika nastaja že od leta 1978 dalje in temelji predvsem na izkopaninah najdenih na bojišču Soške fronte in njenega zaledja. Prva postavitev zbirke v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi sega v leto 1992, današnjo podobo pa je dobila leta 1996. Muzejski prostori predstavljajo kotanjo v neposredni bližini frontne črte avstro-ogrske obrambne linije na Krasu v kateri se nahaja  obvezovališče, delavnica, in poveljniški delovni ter bivalni prostor. Razstavljenih je tudi veliko dokumentov iz obdobja pred prvo svetovno vojno, ki predstavljajo takratno šolstvo, sodstvo, gospodarstvo in modo.

Pot nas je nato vodila naprej v vas Gonjače, kjer  izstopa spomenik v Gonjačah, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk.

“Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,...” 

Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Z njega se nam je odprl veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer. Pred odhodom nam je harmonikaš tudi veteran z gorenjske zaigral dve slovenski pesmi. Od tu smo se napotili v vas Šmartno 

Slikovito obzidano vas s petimi ohranjenimi stolpi je videti v Brdih od vsepovsod, saj kot orlovsko gnezdo (kakor bi rekel pesnik Alojz Gradnik) čepi na izjemno razgledni vzpetini. Naselje, ki je verjetno nastalo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota in v številnih detajlih. Od 16. stoletja do druge polovice 18. stoletja je bilo Šmartno pomembna strateška obrambna točka, vključena v sistem utrdb, ki je Benečani niso nikoli zavzeli. Mejo so branili vojaški plačanci, ki so prihajali od daleč; precej jih je bilo uskoškega  porekla. Obzidje med takratnimi sedmimi stolpi je bilo narejeno tako, da so bili prostori prehodni in so se vojaki lahko premikali v različne smeri. Kaže, da je imelo naselje pred vhodnimi vrati dvižni most in je bilo obdano z globokim jarkom. O vojaškem značaju naselja pričajo tudi cine na cerkvenem zvoniku in oba trga, zgornji in spodnji, ki naj bi služila prostoru za zbor vojakov v primeru sovražnega vdora skozi glavna vrata. Vas je dobila ime po cerkvi sv. Martina, največji cerkvi v Brdih, katere zvonik je bil prvotno trdnjavski stolp. V njem visi zvon iz leta 1857 z motivom svetih treh kraljev. Baročna cerkev ima tri imenitne marmorne oltarje, še posebej bogat je glavni oltar. Prezbiterij in križev pot je poslikal Tone Kralj, lepo delo je tudi bela marmorna prižnica na desni strani cerkvene ladje. Vojaški značaj naselja so prebivalci začeli spreminjati v 19. stoletju, strokovna obnova naselja pa se je pričela ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo Emila Smoleta, takratnega direktorja Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici. V Šmartnem smo si ogledali razstavo v Hiši kulture, v Briški hiši pa nekdanjo opremo preprostega doma z ognjiščem.

Pot smo nadaljevali na mejni prehod Rožna Dolina, kjer nam je Mitja kot pripadnik takratne bojne enote, ki je sodelovala v akciji predstavil potek dogodkov. Zaradi zavarovanja napada v Rožni Dolini, so enote Teritorialne obrambe okoli 18. ure postavile zasedo ob magistralni cesti v Rožni Dolini. Zasedo so postavila pri gostilni Pri bajti, v zasedi so bili dva voda 2. čete 611. odreda za posebne namene in 2. vod 125 čete za PDD (protidiverzantsko delovanje). Namen zasede je bil onemogočiti dovoz okrepitve iz vojašnice Ajševica enoti na mejnem prehodu v Rožni Dolini. Za preprečitev premika enoti JLA na MMP Vrtojba proti Šempetru in Rožni Dolini je bil severovzhodno od MMP Vrtojba postavljen 3. vod 125. čete za PDD. Za zavarovanje severne strani Rožne Doline pa so bili tam pripadniki 1. voda 125. čete za PDD. Popoldne so bili v Rožno Dolino poslani štirje kriminalisti iz UNZ Nova Gorica, ki so neuspešno poskušali odstraniti občane, ki so protestirali. Koordinacijska podskupina za severno Primorsko se je pred napadom v Rožni Dolini umaknila iz sedeža UNZ v Novi Gorici na tajno lokacijo ob tovarni Gostol v Novi Gorici v bližini državne meje. Za napad na enoto JLA je bila v Rožni Dolini poslana skupina devetih pripadnikov diverzantske skupine, katero je vodil major Srečko Lisjak. Oddelek PEM (posebna enota Milice) pod vodstvom inšpektorja Franca Šumandla je zavaroval smer proti 500 metrov oddaljeni karavli Rafut. Teritorialci so zavzeli položaje za hišami severno od Vipavske ceste v Rožni Dolini in ob 19.20 uri napadli vojake na mejnem prehodu. Napad je presenetil vojake in občane. Občani so se ob napadu razbežali, v spopadu jih je bilo ranjenih šest. Teritorialci so s protitankovskem orožjem armbrustom zadeli tank v križišču in delovno vozilo. Tank je kasneje zagorel, goreča nafta s tanka pa je zažgala še tank v bližini. Presenečeni in demoralizirani vojaki niso streljali. Tanka na Vipavski cesti pri bencinski črpalki sta po treh minutah prižgala motorja in začela obračati kupoli, z mitraljezoma sta večkrat rafalno ustrelila. Tank bliže križišču je usmeril kupolo proti položajem teritorialcev in izstrelil več rafalov. Zatem so se teritorialci umaknili za hiše.

Druženje smo zaključili v Šempasu na turistični kmetiji Pri Rjačevih in se v poznih popoldanskih urah vrnili v Ljubljano.

Ob tej priliki, bi se še enkrat iskreno in iz srca zahvalil Mitji za nepozabno doživetje in enkratno vodenje, poleg vsega nam je izlet še dodatno polepšal lep sončen dan.

Sekretar

Miloš Levičnik