Strokovna ekskurzija v Posavje

V Brežicah nas je pričakal predsednik PO Brežice Anton Supančič.

Pri Obelisku zmage nam je ralnožil vse o zgodovini Brežic, njeno strateško lego in dogodke med osamosvojitveno vojno.

Sledil je ogled Brežiškega muzeja in vodnega stolpa.

Pot na se je vodil nato v Rigonce kje je v spopadu s kolono oklepnikov OT 60 JLA padel pod streli Jernej Molan. Leta 1992 se mu je podelili častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Po njem so leta 2012 poimenovali vojašnico v Cerkljah ob Krki. Brežiški občinski svet mu je ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije posmrtno podelil naziv častnega občana Občine Brežice. V boju je bil tudi težje ranjen Robert Fink.

Iz Rigonc smo se premaknili v Prilipe, kjer smo pri nedaleč stran od spominskega obeležja so spoznali podrobnosti boja voda iz 110. jurišnega odreda 25. Območnega štaba teritorialne obrambe. Slednji so na tem mestu 2. julija 1991 zaustavili tankovski bataljon z 32. vozili, ki je prišel iz Jastrebarskega na Hrvaškem. Uničena sta bila dva tanka M-84 in dva oklepna transporterja. Enota ni opravila svoje naloge in se je poražena vrnila v vojašnico.

Isto jutro je potekal tudi spopad v Krakovskem gozdu, kjer je bil blokirana enota protizračne obrambe, ki se je po blokadah v Pogancih in na Medvedjeku umikala proti Hrvaški. Tudi ta enota ni uspela izvršiti svojo nalogo. Po tednu dni spopadov so zapustili svoja vozila in se peš odpravili proti Hrvaški.

Iz Prilip smo se z avtobusom odpravili v Podbočje kjer smo imeli veteransko druženje.

Ustavili še v Zalokah, kjer je sovražna kolona, ki je prišla v Slovenijo z namenom pokoriti slovenski narod, je tu sklenila svojo pot in kot piše na spomeniku: »Tu jo je ustavil slovenski vojak!«

25. 6. 1991 je 135. protidesantna četa TO Brežice zvečer pred Prosvetnem domom Globoko, prvič stala pred drogom, po katerim so dvigali novo slovensko zastavo. Že naslednjega jutra je enota prejela ukaz, da mora pri zaselku Topol, v Krakovskem gozdu postaviti blokado, kajti JLA je poslala na meje tanke.

Barikada je bila postavljena iz tovornjakov podjetja Transport Krško ob potoku Senuša, kasneje so jo zaminirali s tankovskimi minami. Ves čas so jih iz zraka opazovali helikopterji JLA.

To mesto ni bilo naključno izbrano, saj sta gozd in nasip ob cesti omogočala primeren zaklon za zasedo, območje tudi ni naseljeno, kar onemogoča možnost civilnih žrtev. Enota se je razvrstila okoli barikade in jo varovala. Štab in veza z 25. OŠTO je bila v najbližji hiši domačije Puntar, Velika vas pri Krškem št. 57. Po nekaj dneh varovanja pod psihičnimi pritiski preletov helikopterjev, različnih informacij, spopada v Rigoncah, hrupu in trušču pri napadu na letališče Cerklje ob Krki, v slabih vremenskih razmerah, ob nadležnih komarjih in klopih, je enoto 30. junija zamenjala Četa za posebne namene TO Sevnica.

Noč med 30. junijem in 1. julijem je bila jasna z mesečino, z rahlo kopreno meglo pri tleh. Okoli 3.30 ure zjutraj se je iz novomeške strani kolona BOV-ov (bojno oklepno vozilo) z velikim hrupom približala barikadi. Prvi oklepnik je z veliko hitrostjo predrl cestno zaporo iz vej in se počasi pripeljal do barikade, ostali so se ustavili nekaj sto metrov zadaj in ugasnili motorje.

Skoraj istočasno so se iz krške smeri pripeljali pripadniki Intervencijskega voda TO Krško, ki so prispeli na pomoč sevniški enoti. Posadka prvega bova je bila zajeta, vzpostavil se je kontakt s poveljujočim kolone in začela so se celodnevna pogajanja o predaji kolone JLA.

Okoli 17. ure popoldne je v Krakovski gozdu prispela tudi Skupina za protioklepno borbo TO Krško. Položaje so naprej zasedli na mostu Zaloke, približno kilometer od zadnjega BOV-a na drugi strani kolone. Na teh položajih so ostali do prihoda Šentjernejske čete, katera je zavarovala umik proti Novemu mestu, če bi koloni uspelo prebiti zasedo. Skupina za protioklepno borbo TO Krško se je nato premaknila kakšnih 800 m bližje oklepnikom, vse do podvozja, ki je bil oddaljen še kakšnih 250 m od njih. Vrzel med enoto za posebne namene TO Sevnica in enoto za protioklepni boj, je popolnil intervencijski vod TO Krško. Takrat je prispela tudi posebna skupina enajstih teritorialcev z ročnimi metalci iz Črnomlja. Razporejena je bila vzdolž po položajih.

Po celodnevnih neuspešnih pogajanjih je bila sprejeta odločitev o napadu in uničenju kolone. Poskrbljeno je bilo za zdravstveno oskrbo in dodatno zavarovanje enot za morebitni desant za položaji. To nalogo je dobil 174. protidiverzantski vod TO Brežice.

Kolona JLA je bila po letalskem napadu in umiku enot TO ukleščena in ni mogla ne naprej, ne nazaj. Takrat so ostali sami na cesti. Izkoristili so priložnost in začeli z razminiranjem nebranjene barikade. Pri tem so bili delno uspešni, saj jim ni uspelo vsega razminirati in barikade v celoti odstraniti.

Uspelo jim je premakniti osem BOV-ov v smeri proti bencinski črpalki Drnovo. Ustavili so se kakšnih sto metrov pred odcepom za Krško, na odprtem prostoru in čakali na pomoč. Daleč naokoli so imeli zelo dobro preglednost, da se jim je bilo nemogoče neopazno približati. Okoli 9.30 ure so se začeli boji na Prilipah, kjer je 110. jurišni odred TO Brežice ustavil in razbil oklepno mehanizirani bataljon 4. oklepne brigade 10. korpusa iz Zagreba, ki je iz zagrebške smeri prihajal na pomoč ujeti koloni v Krakovskem gozdu. Oklepna kolona je čakala na pomoč cel dan zaman. Zaradi blokad ni bil možen premik do bližnje vojašnice Cerklje ob Krki. S sestradano in izmučeno enoto so se v noči iz 2. na 3. julij odločili zapustiti kolono. Sabotirali in zaminirali so oklepnike in se napotili peš proti Gorjancem, s ciljem prečkati hrvaško mejo. Posebna enota Milice UNZ Krško je del enote zajela s poveljujočim oficirjem nad vasjo Planina, del v zaselku Premagovci, nekaj je bilo zajetih posamezno, delu pa je uspelo pobegniti preko meje...

V Ljubljano smo se polni vtisov vrnili v poznih popoldanskih urah.

Miloš Levičnik

Podpredsednik Ozvvs Ljubljana